MOJA POT DO SIROTIŠNICE

Nekatere poti izberemo sami. Nekatere pa, mislim, da izberejo nas.

Če bi mi pred nekaj leti kdo rekel, da bom del svojega srca pustila v majhni sirotišnici na drugem koncu sveta, bi se mu verjetno samo nasmehnila in ga povprašala po počutju.

Nisem načrtovala Afrike. Nisem načrtovala, da bom tam našla drugo družino. Še najmanj pa sem načrtovala, da bom prav tam našla tudi del sebe, za katerega sploh nisem vedela, da ga pogrešam.

Vse skupaj se je začelo z enim samim vprašanjem moje sestre. Nadaljevalo z enim letalom. In spremenilo v zgodbo, ki še danes vsak dan piše nova poglavja.

To je zgodba o poti, ki me je zlomila, ponovno sestavila in mi pokazala, da lahko včasih dom najdeš tam, kjer ga najmanj pričakuješ.