Včasih se največje zgodbe začnejo z najmanjšim korakom.
Z eno odločitvijo. Z enim pogovorom. Z enim deljenim zapisom. Z eno iztegnjeno roko. Z enim samim »da«.
Ni treba, da odpotuješ na drug konec sveta, da nekomu spremeniš življenje. Včasih je dovolj, da se odločiš narediti prvi korak. Takšnega, kot ga v tistem trenutku zmoreš. Da prisluhneš tistemu tihemu glasu v sebi, ki pravi, da bi rad naredil nekaj dobrega. Da iskreno slediš klicu srca.
Pisma iz sirotišnice so nastala z željo pomagati otrokom v gambijski sirotišnici. A skozi vse zgodbe sem vedno znova spoznavala nekaj zelo pomembnega – dobrota nima ene same oblike, enega samega mesta, enega samega kraja.
Nekdo pomaga z donacijo.
Drugi podari svoj čas.
Tretji deli zgodbe naprej.
Nekdo organizira zbiralno akcijo.
Nekdo začuti »ta klic« in postane prostovoljec.
Spet drugi preprosto opogumi človeka, ki je stopil na pot pomoči.
In prav vsako od teh dejanj šteje.
Če bo zaradi teh zgodb kdo dobil pogum, da se tudi sam poda na prostovoljsko pot, bom neizmerno vesela. Ni pomembno, ali vas bo pot vodila v Afriko, Azijo, Južno Ameriko ali med ljudi v vašem domačem kraju. Morda boste pomagali otrokom. Morda starejšim. Morda družini v stiski. Morda enemu samemu človeku.
Ni pomembno, kam vas bo vodila pot. Pomembno je, da naredite prvi korak. Pomembno je, da ne pogledate stran.
Če ne moreš odpotovati, lahko pomagaš drugače.
Lahko podpreš zbiralne akcije za sirotišnico, deliš Pisma iz sirotišnice med svoje prijatelje, pomagaš širiti glas o otrocih, ki potrebujejo našo pomoč, predlagaš podjetje, ki bi želelo postati podpornik, organiziraš dobrodelni dogodek ali preprosto postaneš del skupnosti ljudi, ki verjamejo, da lahko skupaj naredimo več.
Ker največjih sprememb nikoli ne ustvari en sam človek.
Ustvarijo jih ljudje, ki so se odločili slediti srcu. Vsak na svoj način. Vsak po svojih močeh. In prav zato lahko skupaj spreminjamo življenja.
Ni pomembno, kam vas bo vodila pot. Pomembno je, da naredite prvi korak. Kot pravi ena mojih najljubših misli:
»Če veliko ljudi na veliko različnih krajih naredi veliko majhnih dobrih dejanj, lahko skupaj spremenimo svet.«
Pomagaš lahko tudi širše – v Tanzaniji!
Dobrota nima meja. In tudi Pisma iz sirotišnice jih ne želijo postavljati.
Čeprav je trenutno osrednje poslanstvo te zgodbe pomoč otrokom v sirotišnici v Gambiji, verjamem, da si podporo zaslužijo tudi drugi ljudje, ki vsak dan, pogosto tiho in brez velike pozornosti, spreminjajo življenja ljudi po svetu.
Zato bo ta prostor namenjen tudi predstavitvi posameznikov in projektov, ki s svojim delom ustvarjajo dobro. Ljudi, ki jim zaupam, jih osebno poznam in verjamem v njihovo poslanstvo.
Eden izmed njih je tudi Tomaž Mihelič, ki trenutno deluje v Tanzaniji. Njegovo delo lahko podpreš z nakupom katere od njegovih knjig. S tem ne dobiš le zgodbe, zapisane na papirju, ampak postaneš del zgodbe, ki pomaga ustvarjati spremembe tam, kjer so najbolj potrebne.
Ker pomoč ni tekmovanje. Dobrota se ne deli na »mojo« in »tvojo«. Dobrota se množi takrat, ko si med seboj pomagamo ustvarjati boljši svet.
